Župnijska cerkev sv. Benedikta na Goričkem v Prekmurju

Cerkev privablja vernike treh obmejnih narodov: Madžare, Avstrijce in Slovence. Bedenički breg je imenovan po benediktincih, ki so imeli tu domnevno svoj samostan.

Oddaljenost od Moravskih Toplic: Kančevci, 11 km
Ogled cerkve je mogoč po dogovoru z župniščem v Kančevcih oziroma z Domom duhovnosti Kančevci.

Z gotovostjo lahko trdimo, da je na tem mestu v Kančevcih cerkev stala že v 11. in 12. stoletju. Sedanja cerkev je bila leta 1896 skoraj povsem prenovljena, prav gotovo na temeljih cerkve, ki jo omenjajo starejši zapisi. Ostanek meter debelega opečnatega zidu, ki deloma poteka skozi današnjo kančevsko cerkev, bi bil lahko del temeljev severne stene prvotne cerkve oz. opatije. Odkriti poznosrednjeveški grobovi v cerkveni ladji so najverjetneje ostanek pokopališča. Sedanja cerkev tako rekoč stoji na nekdanjem pokopališču.

Arheološka izkopavanja v ladji in apsidi kančevske cerkve še niso končana. Poleg srednjeveških grobov so bili v cerkveni ladji odkriti tudi srebrni novci iz 16. in 17. stoletja, fragmenti srednjeveške keramike in stekla ter železni žeblji.

Cerkev sv. Benedikta in ob njej Dom duhovnosti na Bedeničkem bregu se ponašata z zanimivo zgodovino. Predvideva se namreč, da naj bi na Bedeničkem bregu nekoč stal pomemben benediktinski samostan. Benediktinski red je v svojem najvišjem razcvetu imel v Evropi okrog 5000 samostanov. Eden izmed njih je bil tudi v Kančevcih in se je imenoval ABBATIA DE BORCHI (Opatija de Borki). Ob arheoloških izkopavanjih v župnijski cerkvi so našli benediktinsko grobnico, del zidu njihove prve cerkve in del samostanskega zidu.

Na pokopališču pri cerkvi sv. Benedikta v Kančevcih na Goričkem stoji nagrobni spomenik prekmurskega duhovnika in narodnega buditelja, dr. Franca Ivanocyja, ki ga je načrtoval Jože Plečnik.

VIRTUALNI OGLED CERKVE >>

Informacije
Župnišče Kančevci / Dom duhovnosti Kančevci
M: +386 40 220 972
T: +386 2 554 11 38
E: dom.duhovnosti.kancevci@rkc.si